Juliet Rose > Novice > Revmatizem > KAJ BOLNIK Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM LAHKO NAREDI ZASE

KAJ BOLNIK Z REVMATOIDNIM ARTRITISOM LAHKO NAREDI ZASE

V društvu revmatikov Slovenije vabijo bolnike, da naredijo nekaj zase in s tem pomembno prispevajo k zdravljenju svoje revmatske bolezni. Predvsem je najbolj pomembno, da poskrbijo za zdravo prehrano in primerno telesno težo, da so telesno aktivni ter, da se naučijo obvladovati stres je povedala za Društvo revmatikov Darja Ambrožič, dr.med. prehranska svetovalka.

Ob tem v Društvu navajajo, da je treba predvsem upoštevati navodila svojega revmatologa in vseh strokovnjakov, vključenih v zdravljenje, paziti na redno jemanje predpisanih zdravil ter se o vseh težavah in vprašanjih posvetovati z ustreznim strokovnjakom. Več odgovorov kot bodo bolniki imeli na svoja vprašanja, lažje jim bo, saj je eden največjih vzrokov stresa prav negotovost – pravijo v Društvu, ki obstaja skoraj 40 let.

Zdrava prehrana in primerna telesna teža

Številne raziskave so dokazale vpliv življenjskega sloga, predvsem hrane in telesne dejavnosti, na pojavnost simptomov in potek revmatoidnega artritisa. V številnih raziskavah so dokazali ugodne učinke hrane na različne vnetne mediatorje, ki sodelujejo pri nastanku in poteku bolezni in na katere zmoremo vplivati tudi z zdravili. Pokazalo se je tudi, da je prehrana zelo težavno in kompleksno raziskovalno področje, ki hkrati zahteva zelo oseben, individualen pristop. Prav zato ni enotnih prehranskih priporočil, ki bi veljala za vse bolnike, je pa doseženo močno soglasje glede nekaterih osnovnih smernic, ki jih velja upoštevati.

Izogibati se je treba predelani hrani

Med priporočeno hrano spadajo veliko presne ali čim manj termično obdelane zelenjave (zelenolistnata, stročnice, križnice, npr. brokoli in ohrovt), obilna uporaba začimb (kurkuma in ingver), sezonsko sadje (jagodičevje), probiotiki (jogurti), oreščki, zeleni čaj – torej hrana, bogata z naravnimi antioksidanti in snovmi, ki imajo znan protivnetni učinek. V več raziskavah se je pokazalo, da na potek revmatoidnega artritisa ugodno deluje veganski način prehranjevanja oziroma hrana, ki ne vsebuje veliko rdečega mesa, kot je mediteranska prehrana, bogata z zelenjavo, ribami, oljčnim oljem in začimbami. Ob primerno raznovrstni prehrani razna prehranska dopolnila z izjemo vitamina D in maščobnih kislin omega-3 verjetno niso potrebna. Opozoriti velja, da je treba prehrano ne glede na zgoraj navedena priporočila vedno uskladiti s predpisanimi zdravili in stanjem bolezni pri vsakem posamezniku.

Izogibati se je treba predelani hrani, ki vsebuje veliko soli, sladkorja, transmaščob, raznih aditivov in konzervansov in večje količine živil živalskega izvora (predvsem rdečega mesa). Ni prepričljivih dokazov, da uživanje alkohola zmanjšuje aktivnost revmatoidnega artritisa. V nekaterih raziskavah se je pokazalo, da lahko alkohol celo poslabša možnosti za izboljšanje bolezni. Pomembno je vedeti še, da lahko alkohol v kombinaciji z zdravili spodbudi pojavljanje neželenih učinkov zdravil. Zato se priporoča, da se alkohol uživa le občasno, v majhnih količinah, na primer kozarec rdečega vina ob jedi.

Kajenje poslabša potek bolezen

Raziskave kažejo, da je pri kadilcih revmatoidni artritis pogostejši, potek bolezni pa pogosto agresivnejši. Kajenje ni samo dejavnik tveganja za revmatoidni artritis, ampak je tudi velik dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki so eden glavnih razlogov umrljivosti tudi pri bolnikih z revmatoidnim artritisom. Kajenje je škodljivo in se zato močno odsvetuje.

Eden od pomembnih ciljev spremembe prehranjevalnih navad je vzdrževanje primerne telesne teže s primerno telesno sestavo – pomembna sta razmerje med mišicami in maščobo ter razporeditev le te. Priporoča se meritev telesne sestave, še posebej ker nekatera zdravila (npr. glukokortikoidi) pomembno vplivajo na zmanjševanje mišične mase in strukturo kosti, masa maščobnega tkiva pa se pri tem ohranja ali celo povečuje. Prilagojeno posamezniku, njegovi bolezni, telesni dejavnosti in telesni sestavi, je treba v prehrano vključiti živila, za katera je znano, da delujejo protivnetno.

Telesna dejavnost

Skladno z evropskimi priporočili za zdravljenje vnetnih artritisov, med katere spada tudi revmatoidni artritis, mora biti redna telesna dejavnost sestavni del zdravljenja. Redna telesna dejavnost pozitivno vpliva na potek bolezni, zato je treba ostati pozitiven do telesne dejavnosti tudi takrat ko se bolnik počuti utrujeno in okorelo ter ga bolijo sklepi in mišice. Vadbo je treba prilagoditi svojim trenutnim sposobnostim in je ne opustiti v celoti. Prilagoditve ali krajše prekinitve so potrebne samo pri aktivnem vnetju sklepov ali obsklepnih struktur.
Priporoča se, da se z vadbo začne postopoma in se sestavi načrt vadbe skupaj s fizioterapevtom in/ali vaditeljem, ki bo znal uskladiti vse vrste vadb, da bodo primerne stanju bolnika in mu bodo v veselje.

Obvladovanje stresa

Bolnik ali bolnica naj organizira dneve tako, da bo v dnevni urnik vključenega dovolj časa tudi za redno telesno dejavnost in počitek. Potrebno se je naučiti tehnik za zmanjševanje stresa, npr. jogo in meditacijo. Včasih pomaga že, da se za trenutek, bolnik ali bolnica ustavi in nekajkrat počasi in globoko zadiha. Sprememba življenjskega sloga je tek na dolge proge, učinki večinoma niso vidni čez noč, so pa dolgoročni – sporočajo v Društvu revmatikov Slovenije, ki ponuja nešteto dobrih nasvetov in informacij.

ZA OBJAVLJENE INFORMACIJE SE ZAHVALJUJEMO DRUŠTVU REVMATIKOV SLOVENIJE IN DARJI AMBROŽIČ, DR.MED. PREHRANSKI SVETOVALKI

www.revmatiki.si