Juliet Rose > Novice > Revmatizem > Revmatoidni artritis

REVMATOIDNI ARTRITIS – Kako dalje?

Revmatoidni artritis je kronična, sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene sklepe, lahko pa tudi notranje organe. Čeprav gre za vnetje številnih sklepov, lahko bolezen prizadene tudi druge organske sisteme, predvsem žile, pljuča, kožo in oči. Vzrok nastanka bolezni ni znan, verjetno pa je vzrokov več: genetski dejavniki, dejavniki iz okolja (mikroorganizmi) in spolni hormoni, saj se bolezen tri- do štirikrat pogosteje pojavi pri ženskah. Število novoodkritih bolnikov s to boleznijo v svetu od leta 1955 upada. V pred kratkim objavljeni raziskavi so na Društvu za revmatike Slovenije ugotovili, da v Sloveniji na novo vsako leto za to boleznijo zboli 16,1 bolnika na 100.000 prebivalcev, starejših od 18 let. Srednja starost bolnikov ob postavitvi diagnoze je bila 64 let. Natančnih podatkov o številu bolnikov z revmatoidnim artritisom ni, ocenjuje se, da jih je okoli 10.000.

Glavni simptomi revmatoidnega artritisa
Glavni simptomi revmatoidnega artritisa so bolečine v sklepih, prvi znak pa otekanje sklepov. Bolečine v sklepih so najizrazitejše zjutraj, spremlja jih praviloma dolgotrajna jutranja okorelost. Čez dan, ko bolniki sklepe razgibajo, se praviloma težave zmanjšajo. Otekline sklepov so mehke, elastične. Pri bolnikih z dolgotrajnim revmatoidnim artritisom, še posebno če ta ni bil ustrezno zdravljen, se lahko razvijejo trajne in nepopravljive okvare sklepov in obsklepnih tkiv, ki lahko, tudi kadar je vnetje povsem umirjeno, pomembno ovirajo vsakodnevna opravila, zmanjšujejo kakovost življenja in ogrožajo bolnikovo samostojnost. Deformirani sklepi povzročajo bolečine, ki se poslabšajo ob preobremenitvah. Zaradi deformacij so sklepi lahko tudi slabše gibljivi, obsklepne mišice propadejo, zato se zmanjša fizična moč.

Kako poteka bolezen
Začetek bolezni je navadno počasen. Za bolezen je značilno simetrično vnetje malih sklepov rok, zapestja in malih sklepov na prstih nog. Bolečina v sklepih je stalna, najhujša je v zgodnjih jutranjih urah. Spremlja jo jutranja okorelost, ki praviloma traja dlje kot eno uro. V zadnjem času, ko diagnozo lahko postavimo že nekaj tednov po začetku pojavljanja težav, ima lahko bolnik ob postavitvi diagnoze vnetje v »samo« enem sklepu. Pridruženi so lahko splošni znaki, kot so utrujenost, izguba teka in hujšanje. Diagnostičnih meril za postavitev diagnoze revmatoidni artritis ni. Poleg natančnega pogovora z bolnikom in telesnega pregleda, vključno z natančno oceno števila bolečih in oteklih sklepov, pri postavitvi diagnoze pomagajo laboratorijske preiskave.

Rentgenska preiskava na začetku bolezni pokaže oteklino mehkih tkiv. Ultrazvočna preiskava sklepov pa je pomembna predvsem, ko s telesnim pregledom ne moremo povsem zanesljivo potrditi artritisa. Da bi lahko sodobno zdravili bolnike z revmatoidnim artritisom, moramo:

– diagnozo postaviti čim prej, čim prej moramo tudi začeti zdravljenje z zdravili, ki spreminjajo potek bolezni, in to takoj po postavitvi diagnoze, če je le mogoče, že v prvih 12 tednih od začetka pojavljanja težav. Običajno, kakor navajajo v Društvu za revmatike se začne zdravljenje z metotreksatom. Če ta zdravila niso dovolj učinkovita ali se pojavijo neželeni učinki, je bolnike treba zdraviti z biološkimi zdravili, v zadnjem času so na voljo tudi tarčna sintezna zdravila, ki spreminjajo potek bolezni;

– ves čas zdravljenja se mora spremljati aktivnost bolezni in zdravljenje prilagajati, da se doseže glavni cilj zdravljenja – remisija bolezni (to je odsotnost znakov in simptomov). Po različnih raziskavah remisijo bolezni doseže do 45 % zdravljenih bolnikov. Tudi prilagoditev bolnikovega življenjskega sloga ima pomembno vlogo. Možnost za dosego remisije tako na primer povečajo hujšanje ob čezmerni telesni teži, redna telesna vadba in opustitev kajenja.

ZA POSREDOVANE INFORMACIJE SE ZAHVALJUJEMO DRUŠTVU REVMATIKOV SLOVENIJE
www.revmatiki.si